Nekoč je živel mlad arhitekt. Bil je dober po srcu in vsakogar je cenil. Pa se je zgodilo, da mu je na pot prišel projekt, kakršnega ni pričakoval: kokošnjak! Ne bodi len, je arhitekt zavihal rokave in kokošim zgradil hišo. Ta je bila lepa in skladna, kot da bi gradil za kralja. V strop kokošnjaka je arhitekt navrtal luknjice za prezračevanje v vzorcu naše galaksije. Stranico lesene škatle, v kateri kokoši valijo, je odmeril na en meter. Pred vhod pa je postavil zlato jajce in nanj v stari grščini zapisal: »Bog vedno uporablja geometrijo.« Tako so živeli, kokoši in arhitekt, srečno do konca svojih dni. In še danes živijo! 

 

Ajda Bračič

​